Boranja

Boranja

September je mesec, ko je sezonske zelenjave na pretek. Od zelene solate, paradižnikov, kumaric, paprike, špinače, blitve, pa tudi meni zelo ljubega stočjega fižola. Že od negdaj sem velika ljubiteljica te zelenjave, pa ne samo jaz, ampak kar cela družina.

Letos ga je na našem vrtu kar precej. Veliko smo ga že pojedli, nekaj sem ga shranila zamrzovalnik, za kasneje.

Najbolj pogosta jed, ki jo pripravim iz stročjega fižola je boranja. To je res okusna enolončnica, ki te do dobra nasiti in segreje. Nekateri jo delajo brez mesa, mi pa jo imamo radi z mesom. Priprava je v vsakem primeru zelo enostavna.

Torej, stročji fižol najprej očistim in ga na pol skuham. Sesekljam si kar precej čebule in česna (brez tega ni dobre omake) ter narežem meso. Za boranjo vzamem običajno svinjsko meso, lahko pa tudi goveje.

Na maščobi najprej opečem meso, dadam sesekljano čebulo, česen, pomokam. Seveda vmes pazim, da se meso in čebula ne zažgeta, zato večkrat malo pomešam. Dodam še na kocke narezan domač paradižnik. Malo podušim in malo zalijem z juho, ki sem jo pripravila kar iz kocke. Po potrebi dosolim in popram.

Dodam še napol kuhan in odcejen stročji fižol. Dobro premešam in kuham do mehkega. Boranja je pripravljena, postrežem jo z pire krompirjem ali pa z polento. Velikokrat pa jo jemo kar z kruhom.

Tudi brez mesna boranja je lahko zelo okusna. V tem primeru maščobi dodam čebulo in jo malo podušim, tako, da zavene. Dodam česen in počasi zalivam z juho. Ko je čebula že precej mehka dodam že skoraj kuhan stročji fižol. Vse skupaj potresem z moko, mleto papriko ter dodam še paradižnik. Malo popražim. Posolim in popopram ter zalijem z juho. Kuham do mehkega.

Tako, ideja za kosilo je padla. Pa naj bo danes na mizi boranja.